1
00:00:07,240 --> 00:00:10,600
EASIT: lahek dostop in
izobraževanje za družbeno inkluzijo
2
00:00:07,240 --> 00:00:10,600
To je enota 1: Dostopnost medijev;
3
00:00:14,320 --> 00:00:16,520
element 4,
Kaj je dostopnost medijev?;
4
00:00:16,840 --> 00:00:19,320
videopredavanje
"Kaj je dostopnost medijev?".
5
00:00:19,640 --> 00:00:22,720
Sem Anna Matamala z
Universitat Autònoma de Barcelona.
6
00:00:23,080 --> 00:00:24,840
V predavanju bom govorila
7
00:00:24,960 --> 00:00:27,160
o pojmu
dostopnosti medijev
8
00:00:27,360 --> 00:00:29,600
in kako je ta povezan z drugimi koncepti.
9
00:00:29,720 --> 00:00:33,200
Na primer z avdiovizualnim prevajanjem
ali dostopnostjo.
10
00:00:34,040 --> 00:00:37,720
Dostopnost medijev je vzniknila
na področju avdiovizualnega prevajanja
11
00:00:37,840 --> 00:00:39,160
(na kratko AVP).
12
00:00:39,520 --> 00:00:42,160
AVP je eno od področij
prevajalskih študij.
13
00:00:42,360 --> 00:00:45,600
Ukvarja se
s pretvarjanjem avdiovizualnih besedil.
14
00:00:46,000 --> 00:00:48,480
Na začetku je bila
terminologija precej neurejena
15
00:00:48,840 --> 00:00:51,000
in v literaturi
boste našli
16
00:00:51,120 --> 00:00:53,480
izraze, kot so
"delni prevod",
17
00:00:53,720 --> 00:00:56,080
"filmski prevod",
"prevod zaslona",
18
00:00:56,320 --> 00:00:59,880
"medijski prevod",
"multimedijski prevod" itd.
19
00:01:00,280 --> 00:01:02,480
Na koncu se je ustalil termin
"avdiovizualni prevod".
20
00:01:02,680 --> 00:01:04,560
Tega zdaj uporabljamo
21
00:01:04,680 --> 00:01:07,400
za različne načine poustvarjanja
22
00:01:07,520 --> 00:01:08,880
v avdiovizualnem svetu.
23
00:01:09,480 --> 00:01:12,360
Na začetku je bil pri
AVP poudarek
24
00:01:12,480 --> 00:01:14,200
na načinih prenosa, kot so sinhronizacija,
25
00:01:14,320 --> 00:01:16,920
podnaslavljanje, voice-over ali tolmačenje
26
00:01:17,240 --> 00:01:20,480
v klasičnih medijih,
na primer pri kinu ali televiziji.
27
00:01:21,200 --> 00:01:24,600
Na prelomu stoletja so
nekateri strokovnjaki začeli izkazovati
28
00:01:24,720 --> 00:01:28,600
interes za drugačne načine, ki
so bolj povezani z dostopnostjo.
29
00:01:28,880 --> 00:01:31,880
Na primer
zvočni opis (ali AD)
30
00:01:32,160 --> 00:01:35,640
ali podnaslavljanje za gluhe in
naglušne (ali SDH).
31
00:01:36,200 --> 00:01:40,560
Konferenca In So Many Words
v Londonu leta 2004
32
00:01:40,920 --> 00:01:43,000
in prva konferenca
Media for All
33
00:01:43,120 --> 00:01:46,080
v Barceloni leta 2005
sta bili prelomni:
34
00:01:46,320 --> 00:01:49,720
tehniki AD in SDH
sta dokončno postali del
35
00:01:49,840 --> 00:01:51,360
polja audiovizualnega
prevajanja.
36
00:01:51,800 --> 00:01:54,000
"Dostopnost medijev"
se je na začetku
37
00:01:54,120 --> 00:01:56,320
nanašala predvsem na AD in SDH,
38
00:01:56,520 --> 00:01:58,760
nato pa se je razširila še na
39
00:01:58,880 --> 00:02:01,520
tolmačenje v znakovni jezik
in zvočne podnapise.
40
00:02:02,400 --> 00:02:05,720
Lahko se sprašujete,
zakaj SDH v isti jezik
41
00:02:05,840 --> 00:02:08,880
ali zvočni opis
imenujemo prevod.
42
00:02:09,240 --> 00:02:13,000
No, običajno se pri tem
sklicujemo na Jakobsonovo temeljno delo,
43
00:02:13,480 --> 00:02:16,520
kjer vzpostavi razliko
med znotrajjezikovnimi,
44
00:02:17,040 --> 00:02:21,320
medjezikovnimi in medznakovnimi
kategorijami prevajanja.
45
00:02:22,000 --> 00:02:25,360
SDH je primer
znotrajjezikovnega prevoda,
46
00:02:25,720 --> 00:02:29,760
pri katerem poteka prevajanje
v druge znake istega jezika.
47
00:02:30,440 --> 00:02:34,080
Sinhronizacija je primer
medjezikovnega prevoda,
48
00:02:34,480 --> 00:02:37,760
pri katerem prevajanje poteka
v drug jezik.
49
00:02:38,280 --> 00:02:42,280
Zvočni opis lahko razumemo
kot medznakovni prevod.
50
00:02:42,840 --> 00:02:46,120
Čeprav Jakobson
meni, da je medznakovni prevod
51
00:02:46,400 --> 00:02:50,440
prenos iz verbalnih znakov
v neverbalne znakovne sisteme,
52
00:02:50,840 --> 00:02:54,840
bi to definicijo lahko razširili
in vključili ravno nasprotno,
53
00:02:55,200 --> 00:02:59,160
torej prevod
neverbalnih znakov v besede,
54
00:02:59,440 --> 00:03:01,720
za kar pri zvočnem opisu
tudi zares gre.
55
00:03:02,680 --> 00:03:06,800
Leta 2005 je bil v četrti številki
revije Translating Today
56
00:03:07,160 --> 00:03:09,560
objavljen članek,
v katerem je Jorge Díaz-Cintas
57
00:03:09,680 --> 00:03:10,880
zagovarjal drugačen pristop
58
00:03:11,120 --> 00:03:14,360
in vpeljal
koncept "dostopnosti"
59
00:03:14,600 --> 00:03:16,080
kot povezovalni izraz.
60
00:03:16,520 --> 00:03:20,320
Ta koncept sva s Pilar Orero
prevzeli v članku iz leta 2007.
61
00:03:20,920 --> 00:03:24,520
V njem trdiva, da moramo pri
ustvarjanju dostopne opere
62
00:03:24,840 --> 00:03:28,200
premagati tako senzorične
kot jezikovne ovire.
63
00:03:28,520 --> 00:03:30,960
S tem pristopom
dostopnost medijev
64
00:03:31,080 --> 00:03:33,280
ni le stvar
oseb z invalidnostjo,
65
00:03:33,600 --> 00:03:36,680
temveč tudi ljudi,
ki jezika morda ne razumejo.
66
00:03:37,280 --> 00:03:38,920
Kot pravi Gian Maria Greco,
67
00:03:39,200 --> 00:03:41,360
dostopnost medijev vključuje
68
00:03:42,000 --> 00:03:44,520
"medijske izdelke,
storitve in okolja
69
00:03:44,840 --> 00:03:48,040
za vse osebe, ki ne morejo
ali ne morejo v popolnosti
70
00:03:48,160 --> 00:03:50,680
dostopati do njih v njihovi izvirni obliki".
71
00:03:51,400 --> 00:03:54,400
Če si ogledamo MAP,
platformo za dostopnost medijev,
72
00:03:54,680 --> 00:03:57,840
boste videli, da je ta širok koncept
zaznamoval razvoj dostopnosti.
73
00:03:58,240 --> 00:04:02,280
MAP temelji na celostnem pristopu
in upošteva širok razpon
74
00:04:02,400 --> 00:04:05,640
tehnik ali modalnosti dostopnosti:
sinhronizacija, voice-over,
75
00:04:05,920 --> 00:04:09,520
podnaslavljanje v različnih oblikah
(podnapisi v živo, "respeaking",
76
00:04:09,640 --> 00:04:11,720
SDH, nadnapisi itd.),
77
00:04:12,160 --> 00:04:15,720
zvočni opis, zvočni podnapisi,
medijsko tolmačenje
78
00:04:15,960 --> 00:04:17,960
(vključno s tolmačenjem v
znakovni jezik).
79
00:04:18,360 --> 00:04:21,600
Podobno Pablo Romero-Fresco
pri svojem
80
00:04:21,720 --> 00:04:24,160
konceptu "dostopnega
filmskega ustvarjanja",
81
00:04:24,520 --> 00:04:25,920
razmišlja o vključevanju
82
00:04:26,040 --> 00:04:28,240
tako tradicionalnih
avdiovizualnih načinov prevajanja
83
00:04:28,520 --> 00:04:32,280
kot tudi storitev dostopnosti v
sam proces filmske produkcije,
84
00:04:32,560 --> 00:04:35,800
ne pa le
kot tehniko postprodukcije.
85
00:04:37,160 --> 00:04:40,280
Pristope, pri katerih je
dostopnost medijev
86
00:04:40,400 --> 00:04:43,920
del AVP ali je izenačena z AVP,
87
00:04:44,160 --> 00:04:47,200
so tisto, kar Gian Maria Greco
imenuje "partikularistični" načini.
88
00:04:47,720 --> 00:04:51,520
Vendar nekateri strokovnjaki
menijo, da je dostopnost medijev
89
00:04:51,640 --> 00:04:54,640
širši pojem kot AVP
in je ni mogoče zamejiti le
90
00:04:54,760 --> 00:04:57,040
z območjem
prevajalskih študij.
91
00:04:57,400 --> 00:04:58,680
Ta tretji pristop,
92
00:04:58,920 --> 00:05:01,640
v Grecovi terminologiji
"univerzalistični način",
93
00:05:02,040 --> 00:05:06,720
razume dostopnost medijev kot
široko interdisciplinarno področje,
94
00:05:06,920 --> 00:05:10,480
ki sovpada s številnimi polji,
vključno z AVP.
95
00:05:11,000 --> 00:05:14,320
Dostopnost medijev
razume kot samostojen del
96
00:05:14,440 --> 00:05:17,520
novega področja,
imenovanega študije dostopnosti.
97
00:05:17,960 --> 00:05:20,240
Veliko možnosti je še
za nadaljnji razvoj
98
00:05:20,360 --> 00:05:22,720
teh konceptov
s teoretičnega vidika.
99
00:05:23,160 --> 00:05:26,760
V knjigi, ki sem jo objavila leta 2019,
sem uporabila zelo preprost pristop.
100
00:05:26,960 --> 00:05:29,680
Prvič, menim,
da lahko isti pojav
101
00:05:29,880 --> 00:05:32,680
obravnavamo
z različnih plati.
102
00:05:33,320 --> 00:05:36,280
Drugič, mislim,
da "dostopnost medijev"
103
00:05:36,400 --> 00:05:38,360
morda ni najprimernejši izraz:
104
00:05:38,640 --> 00:05:42,000
uporaba zgolj besede "mediji"
lahko nakazuje,
105
00:05:42,240 --> 00:05:44,800
da so poleg avdiovizualnih
vključeni tudi drugi mediji,
106
00:05:44,920 --> 00:05:47,080
obenem pa
107
00:05:47,360 --> 00:05:50,280
lahko izpusti
relevantne avdiovizualne vsebine,
108
00:05:50,560 --> 00:05:53,440
kot je denimo uprizoritvena umetnost.
109
00:05:53,840 --> 00:05:57,840
Zato se bolj nagibam k vzpostavitvi
vzporednic z avdiovizualnim prevodom
110
00:05:57,960 --> 00:06:00,800
in govorim o
"avdiovizualni dostopnosti".
111
00:06:01,400 --> 00:06:04,440
Avdiovizualni prevod bi tako postal
del prevajalskih študij,
112
00:06:04,840 --> 00:06:08,880
in avdiovizualna dostopnost
del študij dostopnosti.
113
00:06:09,400 --> 00:06:12,720
Katero koli že omenjeno storitev dostopnosti
ali avdiovizualni načini prenosa
114
00:06:12,840 --> 00:06:17,600
bi lahko
analizirali z obeh vidikov.
115
00:06:18,440 --> 00:06:22,080
Zanimiv je tudi koncept
"dostopne komunikacije"
116
00:06:22,200 --> 00:06:23,920
ali "komunikacije brez ovir",
117
00:06:24,200 --> 00:06:27,120
ki ga pogosto uporabljajo
nemško govoreči raziskovalci.
118
00:06:27,440 --> 00:06:31,480
S tem niso poudarjene le
avdiovizualne vsebine ali mediji,
119
00:06:31,880 --> 00:06:33,760
temveč komunikacija kot celota,
120
00:06:33,960 --> 00:06:37,280
ki mora biti biti brez ovir
oziroma dostopna za vse.
121
00:06:37,640 --> 00:06:40,960
Poudarek ni le na
osebah z invalidnostjo,
122
00:06:41,080 --> 00:06:42,440
temveč na vseh.
123
00:06:42,960 --> 00:06:45,880
Ta pristop ne upošteva
zgolj tradicionalnih načinov prenosa,
124
00:06:46,040 --> 00:06:48,520
temveč tudi novomedijske
storitve dostopnosti,
125
00:06:48,760 --> 00:06:50,800
kot na primer lažje razumljiv jezik
in sorodne koncepte.
126
00:06:51,240 --> 00:06:53,560
Videopredavanje
sem pripravila Anna Matamala
127
00:06:53,680 --> 00:06:55,320
z
Universitat Autònoma de Barcelona.
128
00:06:55,520 --> 00:06:58,760
Moj kontakt je
anna.matamala@uab.cat.
129
00:06:59,640 --> 00:07:00,960
Slika. Vir:
130
00:07:01,480 --> 00:07:04,600
Greco, G. M. (2019).
131
00:07:05,000 --> 00:07:08,520
Accessibility Studies:
Abuses, Misuses
132
00:07:08,640 --> 00:07:10,520
and the Method of Poietic Design.
133
00:07:10,800 --> 00:07:15,480
V C. Stephanidis (ed.),
HCI International 2019 ,
134
00:07:15,720 --> 00:07:17,960
Lecture Notes in Computer Science,
135
00:07:18,080 --> 00:07:21,160
zv. 11786.
136
00:07:21,520 --> 00:07:25,160
Cham: Springer, str. 15-27.
137
00:07:28,000 --> 00:07:30,280
Projekt EASIT
je prejel sredstva
138
00:07:30,400 --> 00:07:31,760
Evropske komisije
139
00:07:31,880 --> 00:07:34,160
v okviru programa Erasmus +
Strateška partnerstva
140
00:07:34,280 --> 00:07:35,960
v visokem šolstvu,
141
00:07:36,120 --> 00:07:43,240
sporazum o dodelitvi sredstev
2018-1-ES01-KA203-05275.
142
00:07:43,640 --> 00:07:46,800
Podpora Evropske komisije
pri izdelavi te publikacije
143
00:07:46,920 --> 00:07:49,480
ne predstavlja
strinjanja z vsebino,
144
00:07:49,680 --> 00:07:52,040
ki odražajo
samo stališča avtorjev,
145
00:07:52,240 --> 00:07:54,440
in Komisija
ni odgovorna
146
00:07:54,560 --> 00:07:58,080
za kakršno koli uporabo
informacij, ki jih vsebuje.
147
00:07:58,720 --> 00:08:01,280
To delo je licencirano
z licenco Creative Commons
148
00:08:01,400 --> 00:08:05,160
Attribution-ShareAlike
4.0 Mednarodna licenca.
149
00:08:05,800 --> 00:08:07,560
Partnerji projekta EASIT:
150
00:08:07,960 --> 00:08:10,320
Universitat Autònoma de Barcelona,
151
00:08:10,520 --> 00:08:12,680
Università degli Studi di Trst,
152
00:08:12,920 --> 00:08:14,520
Universidade de Vigo,
153
00:08:14,720 --> 00:08:16,760
Stiftung Universität Hildesheim,
154
00:08:17,000 --> 00:08:18,320
SDI München,
155
00:08:18,520 --> 00:08:19,920
Dyslexiförbundet,
156
00:08:20,120 --> 00:08:21,840
Radiotelevizija Slovenija,
157
00:08:21,960 --> 00:08:23,280
Zavod Risa.
158
00:08:30,320 --> 00:08:33,840
EASIT: lahek dostop in
izobraževanje za družbeno inkluzijo.